Otoški alpinizam
Na določenih delih otoka so visoko dvignjene, navpične stene in zaradi tisočletne izpostavljenosti burji rahlo nenavadnih oblik. Stene se lahko uporablja tudi za prosto plezanje. Ljubitelji alpinizma lahko uživajo v plezanju na strmih delih vrha Sv. Vid in v stenah nad plažo Ručica na severozahodni strani Paškega zaliva. Na teh mestih obstajajo tudi posebne oznake za alpinistično plezanje.
Kolesarjenje
Lepota paške krajine, pa tudi različnost poti namenjenih kolesarjem, bo zadovoljila vsakega posameznika, željnega aktivnega oddiha. Spoj vožnje na kolesu, plavanja, potapljanja, jadranja ali pohodništva ne bo nikogar pustila ravnodušnega. Če odidete le pet ali deset kilometrov iz kateregakoli kraja na otoku, se boste že znašli v okolju nedotaknjene narave. Julija in avgusta gosti otok Pag mnogo klasičnih turistov, zato se izogibajte vožnje po glavnih prometnicah na otoku. Toda vsi ostali meseci »pripadajo« kolesarjem in kombinacija stez ter prometnic nima meja. Brez obzira na to koliko dolgo traja vaš dopust, vam bo zmanjkalo časa, da obvozite vse poti, katere ste nameravali. Posebno ostajajo v spominu vožnje po Pagu v maju, ko cvetoči sivka in žajbelj spremenita otok v nestvaren svet. Vsakdo, ki prevozi steze otoka Paga, se v nekem trenutku vpraša kje je – čudeč se slikam otoka polnega nasprotij.
Potapljanje
Paški zaliv je ugoden za potapljanje, še posebej v plitvejših in srednjih delih zaliva. Morski tokovi niso močni, pa tudi v temperaturi vode ni velikih nihanj. Ne priporočamo potapljanje na izhodu iz Paškega zaliva, kajti tam je tok močnejši, pa tudi ni zaklona v slučaju slabega vremena. Dno Paškega zaliva je po večini peščeno, v središčnem delu pa je nekaj kamnitih usekov, ki jih ribiči imenujejo pošte, v pomenu lovnih mest za lovljenje rib. Opazovanje dna ob sami obali je posebno doživetje vsakemu, kateri se ukvarja s potapljanjem, saj je podvodni svet zelo zanimiv. Pod vodo se nahajajo številne vdolbine, luknje, pa tudi majhne špilje, zanimive za ljubitelje podvodne fotografije. Na Pagu v poletnem času deluje nekaj potapljaških klubov, ki nudijo potapljaške tečaje. Namreč, potapljanje, pa naj bo v Paškem zalivu še tako varno, je lahko vedno nevarno za nekoga, ki je neizkušen ali ne pozna osnovnih principov spuščanja v globino. Na zahodnem delu Paškega zaliva, lahko potapljač najde veliko število raznovrstnih školjk, veliko je na primer leščurjev, ki pa jih je prepovedano nabirati. To so školjke bisernice, ki lahko zrastejo tudi do višine enega metra. Potapljačem je zanimivo tudi morsko dno ob Caski, saj je na posameznih delih v mulju, možno opaziti kakšen detajl potopljenega mesta. Bolj izkušenim potapljačem priporočamo potapljanje v zalivu Slana, ker je podvodni svet sila atraktiven, zanimiv in polen neobičajnih slikovitih sten, obraslih z visoko travo, majhnimi špiljami in eno večjo in zelo lepo jamo, v katero brez izkušenega potapljača – vodnika, ne vstopajte. V Paškem zalivu ni dovoljen podvodni ribolov s puško, če se potaplja z akvalungami. Tudi drugače si mora vsakdo, kdor se želi potapljati priskrbeti odgovarjajočo dovolilnico, ki jo izdaja luška izpostava v Pagu.
Smučanje na vodi
V Paškem zalivu je pas znotraj katerega je dovoljena vožnja z gliserji zelo ozek. Zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo za kopalce, je glisrrjem prepovedano približati se k obali bližje od 300 m. Še posebej v svojem srednjem delu omogoča Paški zaliv smučanje na vodi, ki je zanimivo že vsaj zaradi tega, ker omogoča krožno smučanje, ne oddaljujoč se pri tem pretirano niti od mesta niti od obale. Najugodnejše je smučati v času bonace, to pa je navadno čas od zgodnjega jutra do prvih popoldanskih ur. Takrat je morje mirno in smučarji ne zadevajo na valove. Zato se s smučanjem na vodi v Paškem zalivu lahko ukvarjajo tudi začetniki. Paški zaliv je celo izjemno ugoden ravno za začetnike, saj lahko zaradi mirnosti morja in bližine obale lahko vsak smučar izkoristi priliko in uživa v varnosti svojih prvih voženj. Če se na smučanje odpravite zjutraj, je najbolje kreniti od Gradske plaže proti zalivu Zrče oz. zalivu Caska, če pa se na smučanje odpravite popoldne, potem krenite od Bošane ali Dubrave proti Bašaci, rtu Sv. Nikole ali proti Gradski plaži. Te smeri, ki jih priporočamo, so pogojene s položajem sonca. Tako jim ne bo sijalo v oči, če ob določenih delih dneva krenejo s predlaganih smeri.
Vodni skuterji
V poletih mesecih so na Gradski plaži na izposojo vodni skuterji, hitra vozila, ki se v Paškem zalivu lahko uporabljajo v njegovem srednjem delu. Vožnja s skuterji je zelo atraktivna in zanimiva in povsem nenevarna, saj Paški zaliv nima posebnih čeri ali plitvin, ki bi vožnjo s skuterji onemogočale. Najboljši čas za vožnjo s skuterjem je, ko po popoldanski tišini in bonaci zapiha lahen maestral. Takrat je vožnja s skuterjem ne le najvarnejša, temveč tudi najzanimivejša. Blagi valovi, ki jih ustvarja maestral, vozniku skuterja pričarajo občutek hitre vožnje, omogočajo poskakovanje, hitro zavijanje in podobno. Približevanje k obali s skuterji je prepovedano. Tudi na odprtem delu zaliva s skuterji vozite previdno, glejte v smeri vožnje, da vidite, kaj se nahaja pred vami, da ne bi naleteli na kopalce, ki so se oddaljili od obale ali na barke.
Deskanje
Raziskave narejene v obdobju od leta 1998 do leta 2001 so pokazale, da na Pagu piha veter kar 350 dni od 365-ih. Za deskarje je Paški zaliv raj v pravem pomenu, varno mesto užitkov in izzivov brez rizika. Poleti približno tri ure po poldnevu piha lahen veter maestral, ki je ugoden za deskarje, posebej za tiste, ki niso naklonjeni vratolomnim in hitrim vožnjam. V kasnejših popoldanskih urah se maestral okrepi, pa je zato takrat mogoče surfati hitreje in z eno vožnjo obiti celoten zaliv. Burin je veter, ki piha s severa, je močnejši od maestrala, nekoliko hladnejši in zato poeti celo ugodnejši in omogoča hitrejše surfanje. Kadar pihata maestral ali levant (vzhodnik) je najbolje začeti z deskanjem z Gradske plaže ali Bašace, ko pa piha burin pa z Vodic ali rta Sv. Nikole proti Pagu. Deskarji lahko, če si zaželijo odmora, pristanejo ob kakšni od številnih plaž. Vsem deskarjem priporočamo, da se izogibajo kanala, ki spaja Paški zaliv s Velebitskim kanalom. V primeru slabega vremena, močnejše burje ali tramontane, ki lahko zapihata iznenada in zelo močno, se je namreč težko izvleči celo izkušenim surferjem.